Računalniški debil?

Ne, samo jaz sem.
Znam nekaj malega programirat, veliko risat (photoshop, illustrator,..). Znam viruse spucat, sem prvak v hitrostnem tipkanju prispevkov ob vročekrvni razpravi na kakšnem forumu, Velikokrat tako bistroumno in tolikokrat pokomentiram, da ubijem debato.
Bom nehala naštevat, preveč je te samohvale, kot se radi izrazijo ljudje okrog mene. Jaz bi prej rekla dejstva in, ker je edino velecenjeno mnenje, pri meni, zgolj moje pri tem tudi vztrajam.
Ampak je pa treba priznat, da se lahko na glavo postavim, zmetavam html sem in tja kakor mi duša da pa mi zlepa ne uspe dosežt želenega videza.
Tako, da sem danes uradno odnehala, dovolj imam. Bom pač obdržala trenutno obliko bloga in upala, da če že vizualno nisem zanimiva, bom pa vsaj vsebinsko.
Kakorkoli držim pesti kar sama zase (imam bolj malo bralcev-nekdo mora držat).

Zdej pa ven, kosti zluftat, če bo vse po sreči pridem nazaj kot prerojena, polna novih idej in bom brez vsake težave dokončala včeraj n-krat prekleto torbico.

JAPAJADE!

O današnjem dnevu najraje ne bi izgubljala niti besede, čista grozljivka.
Končala sem eno torbico, začela drugo, narisala "načrt", lepo vse zastrigla in sestrigla ter pridno začela šivat.
Belo nit imam ravno eno tako konkretno navitje, a kaj ko se je pes, nebodigatreba, dva dni nazaj spravil nanjo.
En čas gledam kaj mi je storiti in po tehtnem premisleku ugotovim, da bom kar najbolje rešila šiviljsko situacijo, če enostavno postrižem stran štrleče niti.
Sem skoraj sigurna, da se večini že ob branju tega stavka svita zakaj to mogoče le ni tako fina ideja, no..jaz sem rabila dva dni.
Vsakič, ko sem zalaufala šivačko je zmanjkalo niti, to se mi je zgodilo vsaj trikrat. Bridko sem zaklela in zopet napeljala tisto nit, lepo počasi potrpežljivo.
Ko se je zadeva ponovila že nevemkaterič, sem popenila in začela odvijat s koluta, da bi prišla tej odisejadi do konca. Odvila sem kakšna dva metra in strokovno ugotovila, da sedaj ni več preteče nevarnosti in lahko mirno nadaljujem s šivarijo.
A mi žal bogovi šivanja niso bili naklonjeni, sem kar čutila na vodi, da bo isto..bilo je, nato je šla še igla na nekaj delov. Eden me je konkretno usekal v roko tako, da sem vrgla vse od sebe in zaključila.
Včasih je bolje odnehati, še bolje bi bilo, če bi odnehala že prej.

Večina ljudi iz takih banalnih stvari ne dela dogodka dneva, a moja 101% gorenjska narava vedno zakomplicira, tako pameten načrt naredim kako bom vse porabila, ničesar zavrgla in bo sploh vse kar počnem premeteno, dobro, zabavno,..pa še izplačalo se bo!
Japajade! :)