JAPAJADE!

O današnjem dnevu najraje ne bi izgubljala niti besede, čista grozljivka.
Končala sem eno torbico, začela drugo, narisala "načrt", lepo vse zastrigla in sestrigla ter pridno začela šivat.
Belo nit imam ravno eno tako konkretno navitje, a kaj ko se je pes, nebodigatreba, dva dni nazaj spravil nanjo.
En čas gledam kaj mi je storiti in po tehtnem premisleku ugotovim, da bom kar najbolje rešila šiviljsko situacijo, če enostavno postrižem stran štrleče niti.
Sem skoraj sigurna, da se večini že ob branju tega stavka svita zakaj to mogoče le ni tako fina ideja, no..jaz sem rabila dva dni.
Vsakič, ko sem zalaufala šivačko je zmanjkalo niti, to se mi je zgodilo vsaj trikrat. Bridko sem zaklela in zopet napeljala tisto nit, lepo počasi potrpežljivo.
Ko se je zadeva ponovila že nevemkaterič, sem popenila in začela odvijat s koluta, da bi prišla tej odisejadi do konca. Odvila sem kakšna dva metra in strokovno ugotovila, da sedaj ni več preteče nevarnosti in lahko mirno nadaljujem s šivarijo.
A mi žal bogovi šivanja niso bili naklonjeni, sem kar čutila na vodi, da bo isto..bilo je, nato je šla še igla na nekaj delov. Eden me je konkretno usekal v roko tako, da sem vrgla vse od sebe in zaključila.
Včasih je bolje odnehati, še bolje bi bilo, če bi odnehala že prej.

Večina ljudi iz takih banalnih stvari ne dela dogodka dneva, a moja 101% gorenjska narava vedno zakomplicira, tako pameten načrt naredim kako bom vse porabila, ničesar zavrgla in bo sploh vse kar počnem premeteno, dobro, zabavno,..pa še izplačalo se bo!
Japajade! :)